Gaj pred hišo

Lukrecija se je sprehajala po ulicah, ki pa so bile večinoma prazne in neposeljene. Še bolj redki smo,kot sem si mislila, je pomislila čedna princesa. Ko je naredila majhen 'obhod', je prišla do manjšega obzidja, ki je obdajal hišo, ki so ji jo zgradili v Drachenu, ko so ugotovili, da je Rückgratinja.
Luke je odprla vrata in se znašla v gaju. Vrata za njo so se sama od sebe zaprla. Luke je bila takrat zelo vesela, saj že dolgo časa ni obiskala te svoje hiše. Gaj pred njo pa je bil veličasten, polen dreves in cvetja. V njem so posejali celo Sonne, v starodavnem Nachtovskem jeziku to pomeni Sonce. Sonne je cvetlica z živo rumenimi cvetnimi listi in nočnim, črnim steblom. Sonne ima zdravilno moč in je po vsem Nachtu izredno redka, tukaj pa je Sonnev rastlo pocelem gaju. Lukreciji je to seveda laskalo. Izredno laskalo. Odkar sem bila nazadnje tu, je minilo že skoraj leto, je pomislila. In zdaj se spet sprehajam po tem prečudovitem gaju. Nasmehnila se je in se pognala naprej. Kmalu je prišla do konca gaja in zagledala prelepo hišo. Bila je nebesno modre barve, polna oken. Lukrecija je lahko slišala celo žlobudranje vode iz jezera za hišo. Nasmehnila se je, nato pa potrkala po obesku in ko se je le ta odprl, je vzela ven svojo tiaro. Bila je iz belega marmorja, s tremi vrhovi, najvišji je bil sredenj, vsak vrh pa je krasil prelep moder dragulj. Nato je po obesku spet potrkala in si zatem tiaro namestila na glavo ter jo pritrdila z glavnički, da ji ne bi padla. Nato se je podala k hiši. Svoji hiši.